V zimsko noč se slišalo bo spet rožljanje, verig morda, ki parkelj jih prenaša,
ki otrokom strah poraja, rad nagaja, če pridni so, s seboj ne bo jih vzel dodaja….
Že čeveljčki so čisti čakajo pripravjeni darila, morda se skrita želja jim bo izpolnila, Miklavž skrivaj jih s spremstvom čaka,
navada naša skozi stoletja stara taka…
So kraji, kjer je slišati le zvok rožljanja, ko parkelj le straši otroke spat naganja,
a zgodaj zjutraj čaka kup dobrot, daril, ob čistih čevljih, da otrok jih bo odkril.
So kraji kjer Miklavž v roko seže, se nasmeji jim, z darili jim postreže,
a kaj ko se otroci parkeljnov bojijo, ob verig rožljanju darila vsi dobijo.
Skrivnosten bo ostal spomin na noč, ko jih je obiskal Miklavž, njegova moč,
jih s spremstvom obdaril morda skrivaj, zdal leto bo minilo, da obišče, pride spet nazaj.