Naselja

Stehanja vas je gručasta vasica na kopastem hribu, ki se na zahodu spušča v globoko Stehanjsko dolino, v njej pa je leta 2010 živelo 50 prebivalcev. K naselju pripada tudi zaselek Staje na severu, na tem območju pa so še ohranjeni domači običaji ob rojstvu, poroki, smrti, godu in pustu. Njive se razprostirajo predvsem na pobočjih okoliških gričev, v preteklosti pa je bila v kraju tudi luža za napajanje.

Zunaj naselja je cerkev svetega Križa, ki jo sestavljata razmeroma široka ladja z bogato opremljenim portalom in ozek, mrežasto obokan prezbiterij s figuralnimi sklepniki in konzolami. V zaključnih stranicah prezbiterija so zazidana šilasta okna, na južni steni ladje pa je kamen z letnico 1449. Glavni oltar je leta 1860 izdelal Jernej Kušlan iz Logatca, zvon v pozneje prislonjenem zvoniku pa je leta 1794 vlil Samassa.

Iz Stehanje vasi je bil doma Franc Zorec (1854–1930), risar in publicist.

Medvedjek je razloženo naselje na hribu nad avtocesto Ljubljana–Zagreb, v njem pa je leta 2010 živelo 76 prebivalcev. Nad vasjo je nekaj vinogradov z zidanicami. Območje je bilo vinogradniško pomembno že v srednjem veku, ko so imeli tu vinograde Stiški opatje. V bližini so bili odkriti rimski grobovi, območje pa je bilo znano po medvedih. V preteklosti je na tem območju stal Medvedski oziroma Stari grad, o katerem ni več sledov.

Na Medvedjeku so bile med NOB velikokrat bitke med partizani in okupatorji, na kar spominja spomenik partizana. Naselje je imelo pomembno vlogo pri osamosvajanju Slovenije. Žrtvam osamosvojitvenih bojev je pod vasjo postavljen spomenik.

Gombišče je gručasta vas na kamnitem in vrtačastem svetu, s pripadajočim zaselkom Vrh nad uvalasto dolino Velikih dol, skupaj pa je v naselju leta 2010 živelo 35 prebivalcev. Južno od Gombišča se svet spušča proti gozdu pod Šumberkom v travnato dolino Spajo, ki jo ob deževju poplavlja voda, ki bruha iz petih estavel. Njivske površine so v hriboviti legi, na dnu vrtač in v dolini, v kraju pa so še ohranjeni stari običaji ob rojstvu, poroki, smrti, godu in pustu.

Izven naselja stoji cerkev svetega Jerneja, ki je v jedru srednjeveška, glavni oltar cerkve pa sta leta 1868 izklesala Anton in Janez Kušlan, podobarja iz Novega mesta. Oltar v južni kapeli datira v leto 1658, na bližnjih njivah pa so ostanki rimskih stavb in grobišča.

Cesta je gručasto naselje na nizki vzpetini in na ravnini med železnico Ljubljana–Novo mesto in cesto Radohova vas–Veliki Gaber, v njej pa je leta 2010 živelo 59 prebivalcev. Pokrajina proti Malemu Gabru prehaja v dolino Topole, v bližini vaške štirne pa je bila v preteklosti luža, kjer so napajali živino. Ime kraja spominja na rimsko cesto, ki je tod peljala iz Emone v Praetorium Latobicorum (Trebnje).

Mali Gaber je gručasta vasica na griču zahodno od Velikega Gabra, v njej pa je leta 2010 živelo 80 prebivalcev. K naselju spada tudi zaselek Klanec na južni strani naselja, v dolini Topole in proti Cesti pa se razprostirajo polja, predvsem na pobočjih manjših gričev. Za cerkvijo svetega Mihaela, ki je bila zgrajena v 16. stoletju, je estavela Paradiž, iz katere ob obilnejšem deževju bruha voda in odteka v dolino. Na jugu je v hribu Kuščarjeku kamnolom, nad njim pa podzemeljska jama Mirenščica. Iz Malega Gabra sta bila doma Jožef Rosina (1810–1889), narodni delavec, in Ivan Zorec (1880–1952), pripovednik in publicist.

Velike Dole so gručasta vasica na robu večje uvalaste doline ob cesti Žužemberk –Radohova vas, v njih pa je leta 2010 živelo 51 prebivalcev. Na rebri nad spustom ceste skozi gozd je zaselek Namrovec. V uvalasti dolini pod cesto so obdelovalne površine, na zahodni in južni strani pa mešan gozd. Ob deževju dno uvale zalije voda, ki priteka iz štirih rup in teče proti jugu v dva velika zamrežena požiralnika.

Male Dole pri Stehanji vasi so gručasta vasica na pragu med Stehanjsko dolino in Dobsko uvalo, v dnu katere so rodovitna polja, v vasi pa je leta 2010 živelo 45 prebivalcev.

Pristavica pri Velikem Gabru je gručasta vas v ravnini ob avtocesti Ljubljana–Zagreb, v njej pa je leta 2010 živelo 87 prebivalcev. Pod vasjo se razteza rodovitna kraška Dobska uvala, nad njo pa je na prisojnih legah nekaj vinogradov.

Bič je obcestna vasica jugozahodno od Velikega Gabra v kraški dolini pod razglednim gričem (354 m), v njej pa je leta 2010 živelo 95 prebivalcev. V kraju se nahaja najzahodnejši priključek na avtocesto Ljubljana – Zagreb v občini Trebnje, kar daje kraju pomembno prometno vlogo. Dolino pod gozdnatim Strmcem (422 m) domačini imenujejo Pule, prebivalce Biča in sosednjih vasi: Zagorice, Dobravice in Pristavice pa Poljce. Pule so dokaj rodovitne, ob velikem deževju pa je to območje poplavljeno in zato za kmetijstvo neuporabno. Poglavitni požiralnik na tem območju je Dobravska jama pri Dobravici, voda iz Spaje jame pa poplavlja Baško polje, ki je v severovzhodnem delu polja, ki ga imenujejo tudi Župenca. Pozimi je na tem območju zaradi dolinske lege pogosta megla, zato sadovnjaki na tem območju niso razširjeni. Ob vasi je bila v preteklosti stalna luža Perivenca, kjer so prali perilo.

V jedru naselja je cerkev svetega Martina, romanska stavba s prvotno polkrožno apsido, ki so jo s tristrano zaključenim prezbiterijem nadomestili v 17. stoletju. Pred ladjo so prislonili zvonik, severno steno ladje pa so v 2. polovici 18. stoletja odprli v prizidano kapelo. Na oboku prezbiterija so slike iz 17. stoletja, oltarna oprema pa je iz 18. stoletja.

Kraj se prvič omenja leta 1145 kot last krškega škofa, na griču proti Medvedjeku pa je nekdaj stal Stari grad, ostanki katerega niso vidni.

Dobravica pri Velikem Gabru je majhno naselje v vzhodnem delu kraške Dobske uvale, ki jo domačini imenujejo Pule, v njej pa je leta 2010 živelo 17 prebivalcev. Pod naseljem poteka avtocesta Ljubljana – Zagreb, pred podvozom pa je pod njo zidan in ograjen požiralnik Dobravska jama, v katero odtekajo poplavne vode.

Zagorica pri Velikem Gabru je gručasta vas v ravnini v dveh zatokih Dobske uvale, na nizki vmesni vzpetini in njenem položnem pobočju, v njej pa je leta 2010 živelo 229 prebivalcev. Skozi zahodni del vasi poteka cesta Radohova vas–Žužemberk, pod vasjo pa je priključek na avtocesto Ljubljana–Zagreb. Z vrha hriba je lep razgled na Pule (Dobsko uvalo), v bližini sta dva manjša, obzidana studenca, v preteklosti je bilo v vasi več luž za napajanje živine, največja med njimi se je imenovala Biček. Izpod Strmca (422 m) ob deževju v dolino Podstrmco priteka potoček Šumnik, Podstrmco pa ob večjem deževju poplavlja tudi voda, ki jo bruhajo estavele, izmed katerih je največja Kovačeva rupa.  V bližnjem gozdnatem pobočju Strmca  je podzemeljska jama Volčji kevder.

Konec januarja 1943 so partizani v dvodnevni bitki prisilili belogardiste, da so opustili svojo postojanko, ki so jo imeli v vasi.

Žubina je gručasto naselje v nekoliko hriboviti legi na nizkem in širokem pomolu, ki se razteza med Duli ter Stranjsko in Žubensko dolino, po kateri teče potok Bratnica. V Žubini je leta 2010 živelo 93 prebivalcev, k naselju pa spada tudi zaselek Griče. V ravnini okrog vasi in v dolinah so obdelovalne površine, v preteklosti pa je bila tu pomembna pridelava povrtnin za na trg v Ljubljani in Novem mestu. Pri vasi je na ledini Smrdišče odkrito že deloma preučeno rimsko grobišče.

Stranje pri Velikem Gabru so gručasta vasica, ki se razprostira na obeh straneh Temenice, oba dela pa povezuje zidani most čez Temenico, ki je tu nekdaj gnala mlin in ob večjih vodah poplavlja obrežno loko. V naselju je leta 2010 živelo 50 prebivalcev, vaške njive pa se razprostirajo proti Žubini in Gornjim Praprečam.

Spomladi leta 1941 se je tu naselila italijanska posadka, ki so jo partizani pogosto napadali in razdirali železnico v bližini. 28. 10. 1941 so Italijani ubili enega domačina, 5. 7. 1942 pa so mnogo ljudi odvedli v internacijo.

Veliki Gaber je gručasta vas na nizkem hribu zahodno od Medvedjeka, v njem pa je leta 2010 živelo 317 prebivalcev. Stare hiše so na severni strani hriba navzdol razporejene proti železniški postaji Gaber, ki je bila leta 1955 zgrajena s prostovoljnim delom vaščanov.  Na južni strani hiše prehajajo k sosednjemu zaselku Podgaber, vzhodno od Podgabra so še zaselki Gline, Brije, Kljuka in Mekote. V okolici je veliko gozdov, v katerih prevladuje gaber, po katerem je kraj dobil ime, zaselek Gline pa je ime dobil po glini, iz katere so še po prvi svetovni vojni izdelovali opeko. V bližini so odkrili halštatske najdbe, vas pa se prvič omenja v fevdalni dobi leta 1136 kot last šentvidske cerkve. Sedanja cerkev svetega Urha  je bila zgrajena leta 1920 v renesančno baročnem slogu, poleg nje je štirioglato znamenje, ki spominja na kugo leta 1722.

Leta 1879 so v Podgabru ustanovili šolo. Šolska zgradba iz leta 1886 je bila leta 1938 prezidana. 11. 4. 1941 so Nemci po okolici metali bombe in ubili enega vojaka ter več konj, dan potem pa se je v Podgabru nastanila italijanska posadka, ki je v kraju ostala vse do kapitulacije Italije. V začetku aprila 1942 so partizani ob cesti proti Medvedjeku napadli italijanske avtomobile in pobili okoli 10 fašistov. Ob nemški ofenzivi oktobra 1943 je bilo na tem območju ubitih 6 slovenskih borcev. Novembra 1944 so se v šoli nastanili domobranci, ki so se v sodelovanju z Nemci večkrat spopadli s partizani na Medvedjeku in v okolici. 25. 5. 1943 so partizani nad vasjo Breg razdrli železniško progo. Na tem mestu je italijanski transportni vlak pozneje iztiril.