Dogajanje

Trasa korenčkovega pohoda se vsako leto spreminja. Organiziran je v sklopu Praznika korenja v Velikem Gabru. Začetek poti je pred OŠ Veliki Gaber, predvidoma gre po obronkih naših krajev in čim manj preko cestnih povezav.

Kot primer pohoda, v letu 2018, je prikazano na zgornji sliki. Pohod traja navadno malo več kot uro in je prilagojen vsem starostnim skupinam.

Pot se začne v Stranjah pri Velikem Gabru. Od tu pelje pot po glavni cesti severovzhodno proti Bregu in prav na meji med občinama Trebnje in Ivančna Gorica zavije na most prek reke Temenice naprej proti Šentjurju.

Naprej pelje skozi Šentjurje, vse skozi po območju občine Ivančna Gorica in tik ob meji z občino Trebnje. Skozi Bratnice se nadaljuje po ozki dolini navzgor ob potoku Bratnica do zaselka Menguš, kjer na desni strani stoji star (nedelujoč) mlin. Malo pred tem se prečka mejo občin Ivančna Gorica in Šmartno pri Litiji.

Takoj za mlinom se zavije v gozd in po gozdni poti nadaljuje proti vrhu Primskove gore. Pot je tudi skozi gozd označena s posebnimi tablami Humarjeve poti. Table so lesene in nanjo je vgravirana silhueta Primskove gore, pot pa se prekriva z Žefranovo potjo. Pot skozi gozd je razmeroma strma in vijugasta in po dobrih 15 minutah se pride na jaso oziroma preval, ki se imenuje Kukel.

Od tod pa se odpre čudovit pogled v vse smeri po Sloveniji, proti severu pa se že vidi zvonik božjepotne Marijine cerkve vrh 594 metrov visoke Primskove gore. Vas na Primskovi gori se imenuje Gradišče. Vzpenja se proti vrhu, kjer se pride do zgoščenega naselja, kjer se začnejo tudi kapelice Križevega pota in 14 postaj spremlja vse do vrha, zadnja je vgrajena na fasado Marijine cerkve.

Vrh Primskove gore so ostanki domnevno trojnega obzidja iz časov turških vpadov, znotraj tega pa stojijo tri cerkve: že omenjena Marijina cerkev, Miklavževa cerkev in najstarejša cerkev sv. Petra. Z vrha je čudovit razgled v vse smeri po Sloveniji. Omeniti velja tudi grob Jurija Humarja z vzidano nagrobno ploščo na steni Marijine cerkve. Ob Marijini cerkvi stoji tudi ena najstarejših lip v Sloveniji. Po ocenah tam raste že okrog 600 let.

Od starta do sem je 6 km oziroma poldrugo uro zmerne hoje. Od tod pa Humarjeva pot vodi samo še navzdol. Po isti poti nazaj skozi Gradišče, kjer se malo pred osnovno šolo zavije in nadaljuje po glavni cesti proti dolini. Najprej do Kopačije kjer se zavije v Sevno, po cesti, ki se vleče med domačijami in zidanicami vse do Gornjega Vrha. Od Kopačije do Gornjega Vrha se Humarjeva pot prekriva z znano Levstikov potjo. Nadaljuje se do Dolnjega Vrha, kjer si lahko ogledte cerkev Janeza Krstnika.

Pot se nadaljuje navzdol po glavni cesti proti Žubini in kmalu po prihodu v gozd se prečka mejo med občinama Šmartno pri Litiji in Trebnjem. Naprej skozi strnjeno vas Žubina in po desetih minutah ste že v Stranjah pri Velikem Gabru, izhodišču, kjer pričnete s pohodom hojo po Humarjevi poti.

Med potjo je poskrbljeno za pijačo in podrobno predstavitev krajev, skozi katere jih vodi Humarjeva pot. Pohod organizira Zavod Levstikova pot v okviru vseslovenske akcije Slovenija v gibanju, ki jo koordinira Športna unija Slovenije.

Pohod se planirano izvaja na velikonočni ponedeljek zjutraj.

Start je izpred okrepčevalnice Žonta v Stranjah pri Velikem Gabru, ki je od železniške postaje Gaber oddaljena 200 metrov.

Pot je označena s posebnimi tablami, se pa prekriva s Humarjevo potjo na Primskovo. Hodi se v organizirani skupini, med potjo pa je poskrbljeno tudi za prigrizek in napitke. Cilj je vrh Primskove gore, potem pa se bomo poveselili tudi pri gasilskem domu na Primskovem.

Pohod se planirano izvaja v avgustu.

Eko pohod se je porodil v glavi Franca Rajarja iz Žubine, ki organizira pohod iz Velikega Gabra do Čateža, kjer je tudi cilj Levstikove poti, in še malo dalj do Sejenic pri Čatežu. Zakaj eko pohod? S tem pohodom želimo poudariti in opozoriti na skrb za čisto naravno okolje, pohod pa se imenuje po izviru Krampljevca, potoka, ki se nekaj metrov po svojem izviru zliva s potokom Vrhovščica, kjer je bilo nekoč tudi vodno zajetje za vodovod domačinov na Primskovem.

Pot bo udeležence vodili prek mostu reke Temenice, dolenjske ponikovalnice, proti Žubini, ki je zanimiva gručasta vas in se v zadnjih letih precej razvija. Tam imajo vaščani tudi vsakoletna srečanja. Kmalu boste prišli v gozd in nadaljevali proti Primskovim, toda preden bi prečkali mejo občin Trebnje in Šmartno pri Litiji, zavijete v gozd in hodite skozi neokrnjeno naravo do Rojc, kjer bodo vse pohodnike čakali prigrizek in osvežilne pijače. Ja, tu nekje v gozdu pa boste prečkali mejo občin in nadaljevali pot skozi občino Šmartno pri Litiji, natančneje skozi Dolnji Vrh.

Kmalu boste pri izviru Krampljevec, kjer le poskusite vodo iz tega izvira. Krampljevec je zanimiv tudi po dveh obokanih mostičkih, za katera trdijo, da sta bila postavljena še v času rimskega imperija. Če bi dobro pogledali pod kamne, bi verjetno v tem potoku našli tudi potočne rakce, ki so tu že prava redkost.

Potem pa v Zarov (zaselek v okviru Zagriča) in mimo zidanic v Razbore, kjer prečkate južno traso Levstikove poti med Litijo in Čatežem. Nadaljevali boste skozi čudovito naravno okolje do Kržišč pri Čatežu, se spustili v dolino pod Čatežem (tu vas bodo spet pričakali z okrepčili), se nato po klancu povzpeli na Čatež pod Zaplazom in nadaljevali skozi Dolenjo in Gorenjo Vas med vinogradi in zidanicami do Sejenic pri Čatežu, kjer vas bo na cilju v zidanici čakal topel obrok.

Po isti ali vzporedni poti se lahko peš vrnete tudi nazaj na izhodiščno točko. Po potrebi bodo organizirani tudi prevozi s cilja na izhodišče. Ne bo napak, če na to opozorite že ob prijavi na startu. Za pijačo in hrano je med potjo poskrbljeno.

Pohod se planirano izvaja v avgustu.